Dogodki » Družabnosti
Število fotografij: 46
Ljubljana, 10.06.2015
Proizvodnja testenin v Sloveniji sega že v davno leto 1898, ko je na bistriškem območju začela obratovati prva tovarna testenin. Zasluge za ustanovitev prve tovarne ima predvsem Anton Žnideršič, ki je tudi idejni vodja blagovne znamke za izdelke nove tovarne.
Z denarjem, pridobljenim od čebelarjenja in trgovine z lesom, je namreč Žnideršič skupaj z družabnikom Rudolfom Valenčičem iz Trnovega (njegov delež je kasneje odkupil) leta 1899 osnoval prvo kranjsko tovarno testenin imenovano Pekatete (ime tovarne je izpeljanka iz začetnih črk imena tovarne: Perva E Kranjska A Tovarna E Testenin E), ki je uspešno poslovala po celi državi. Leta 1904 je tovarna pogorela. Po požaru sta jo družabnika obnovila in razširila in z novimi, modernejšimi stroji proizvajala kvalitetnejše izdelke. Uvedel je tudi prvi parni stroj za pogon strojev v tovarni in na žagi, z lokomolna (dinamo) pa proizvodnjo električne energije za razsvetljavo in za lastne potrebe. Do tedaj so v dolini reke Reke vse stroje na žagah in mlinih namreč poganjala vodna kolesa.
Selitev v Ljubljano
Leta 1918 je bila Ilirska Bistrica dodeljena Italiji. Zaradi fašističnega nasilja nad Žnideršičem in njegovo družino ter močnega zaviranja gospodarske dejavnosti naših ljudi, je leta 1930 Žnideršič vse premoženje prodal in se preselil v Ljubljano, kjer je že leta 1925 z dvema družabnikoma odprl podružnico Pekatete na Tržaški cesti 44a na Viču. Tovarno v Ilirski Bistrici je prodal Viktorju Tomšiču in Sašu Ličanu, ki sta proizvodnjo testenin ohranila vse do 16. novembra 1937, ko je tovarna znova pogorela. Po požaru se je Tomšič odločil, da opusti proizvodnjo testenin in na istem mestu razvije proizvodnjo furnirja.
Obdobje po vojni
Tovarna Pekatete v Ljubljani je bila po vojni leta 1945 nacionalizirana, Anton Žnideršič pa upokojen. Pekatete so bile leta 1947 dodeljene Trgovskemu podjetju Žito Ljubljana. Tovarna testenin, s krajšim imenom “Testenine”, je imela po vojni (1949) dva obrata. Poleg že omenjenega na Tržaški 44a, ki je deloval v zastarelih stavbah in s starimi stroji, še obrat na Resljevi 24, ki se je imenoval Žika, tovarna hranil. Še leta 1949 so živila izdelovali predvsem za potrebe vojske, kasneje pa se je zaradi vse večjega povpraševanja moralo preiti tudi v proizvodnjo za široko potrošnjo. Do leta 1961 sta obratovali obe tovarni, dokler se proizvodnja ni preselila na Šmartinsko cesto 154 (današnje Žito), kjer proizvajajo testenine vse do danes.
Pekatete, Grande in na koncu družina Zlato polje
Blagovna znamka Pekatete je bila prepoznavna znamka testenin vse do leta 1991. Tako se je ves ta čas imenovala tudi naša delovna enota, v tistem času ena največjih proizvodnih enot najrazličnejših vrst testenin pri nas. Ime blagovne znamke smo spremenili šele leta 1991. Poimenovali smo jo Grande, ki je bila prepoznavna slovenska blagovna znamka vse do leta 2014, ko smo testenine združili z riži pod blagovno znamko Zlato polje. Naše testenine so tako postale del družine Zlato polje in se priključile zdrobu, rižu, polenti, žitaricam za zajtrk in kašam. Za ta korak smo se odločili, ker je imela blagovna znamka Zlato polje dober položaj med potrošniki v kategoriji riža in mlevskih izdelkov, zato smo njen asortiman povečali še za testenine. S tem smo okrepili prepoznavnost te znamke prek različnih vrst izdelkov.
Edinstvenost testenin Zlato polje
Testenine Zlato polje odlikujejo skrbno izbrane naravne sestavine, saj so vsi naši izdelki narejeni iz pšenice durum, ki za razliko od običajne pšenice vsebuje več beljakovin, mineralov in vitaminov. Izbrane sestavine so razlog, da se testenine ne razkuhajo, so okusne, nelepljive in imajo lepo rumeno barvo. Prepoznavne so po različnih oblikah in velikostih pakiranj, odlikuje pa jih tudi prvovrstna kakovost, saj ne vsebujejo umetnih dodatkov ali konzervansov.
Z denarjem, pridobljenim od čebelarjenja in trgovine z lesom, je namreč Žnideršič skupaj z družabnikom Rudolfom Valenčičem iz Trnovega (njegov delež je kasneje odkupil) leta 1899 osnoval prvo kranjsko tovarno testenin imenovano Pekatete (ime tovarne je izpeljanka iz začetnih črk imena tovarne: Perva E Kranjska A Tovarna E Testenin E), ki je uspešno poslovala po celi državi. Leta 1904 je tovarna pogorela. Po požaru sta jo družabnika obnovila in razširila in z novimi, modernejšimi stroji proizvajala kvalitetnejše izdelke. Uvedel je tudi prvi parni stroj za pogon strojev v tovarni in na žagi, z lokomolna (dinamo) pa proizvodnjo električne energije za razsvetljavo in za lastne potrebe. Do tedaj so v dolini reke Reke vse stroje na žagah in mlinih namreč poganjala vodna kolesa.
Selitev v Ljubljano
Leta 1918 je bila Ilirska Bistrica dodeljena Italiji. Zaradi fašističnega nasilja nad Žnideršičem in njegovo družino ter močnega zaviranja gospodarske dejavnosti naših ljudi, je leta 1930 Žnideršič vse premoženje prodal in se preselil v Ljubljano, kjer je že leta 1925 z dvema družabnikoma odprl podružnico Pekatete na Tržaški cesti 44a na Viču. Tovarno v Ilirski Bistrici je prodal Viktorju Tomšiču in Sašu Ličanu, ki sta proizvodnjo testenin ohranila vse do 16. novembra 1937, ko je tovarna znova pogorela. Po požaru se je Tomšič odločil, da opusti proizvodnjo testenin in na istem mestu razvije proizvodnjo furnirja.
Obdobje po vojni
Tovarna Pekatete v Ljubljani je bila po vojni leta 1945 nacionalizirana, Anton Žnideršič pa upokojen. Pekatete so bile leta 1947 dodeljene Trgovskemu podjetju Žito Ljubljana. Tovarna testenin, s krajšim imenom “Testenine”, je imela po vojni (1949) dva obrata. Poleg že omenjenega na Tržaški 44a, ki je deloval v zastarelih stavbah in s starimi stroji, še obrat na Resljevi 24, ki se je imenoval Žika, tovarna hranil. Še leta 1949 so živila izdelovali predvsem za potrebe vojske, kasneje pa se je zaradi vse večjega povpraševanja moralo preiti tudi v proizvodnjo za široko potrošnjo. Do leta 1961 sta obratovali obe tovarni, dokler se proizvodnja ni preselila na Šmartinsko cesto 154 (današnje Žito), kjer proizvajajo testenine vse do danes.
Pekatete, Grande in na koncu družina Zlato polje
Blagovna znamka Pekatete je bila prepoznavna znamka testenin vse do leta 1991. Tako se je ves ta čas imenovala tudi naša delovna enota, v tistem času ena največjih proizvodnih enot najrazličnejših vrst testenin pri nas. Ime blagovne znamke smo spremenili šele leta 1991. Poimenovali smo jo Grande, ki je bila prepoznavna slovenska blagovna znamka vse do leta 2014, ko smo testenine združili z riži pod blagovno znamko Zlato polje. Naše testenine so tako postale del družine Zlato polje in se priključile zdrobu, rižu, polenti, žitaricam za zajtrk in kašam. Za ta korak smo se odločili, ker je imela blagovna znamka Zlato polje dober položaj med potrošniki v kategoriji riža in mlevskih izdelkov, zato smo njen asortiman povečali še za testenine. S tem smo okrepili prepoznavnost te znamke prek različnih vrst izdelkov.
Edinstvenost testenin Zlato polje
Testenine Zlato polje odlikujejo skrbno izbrane naravne sestavine, saj so vsi naši izdelki narejeni iz pšenice durum, ki za razliko od običajne pšenice vsebuje več beljakovin, mineralov in vitaminov. Izbrane sestavine so razlog, da se testenine ne razkuhajo, so okusne, nelepljive in imajo lepo rumeno barvo. Prepoznavne so po različnih oblikah in velikostih pakiranj, odlikuje pa jih tudi prvovrstna kakovost, saj ne vsebujejo umetnih dodatkov ali konzervansov.
Prejšnja (28/46)
|
 90 let testenin Zlato polje
90 let testenin Zlato poljefoto,video,Avto,speedway,družabnosti,dogodki,media,portal
|
Naslednja (30/46)
|
| 90 let testenin Zlato polje |
Fotograf: Sandi Fišer / mediaspeed.net
Velikost: 2500 x 1667
Čas posnetka: 10. 06. 2015 11:52
Error [Notice]: Undefined index: facebook_komentar
File: /home/mediaspeed/admin.mediaspeed.net/modules/frontend/views/skupine/index.tpl.php
Line: 1506
File: /home/mediaspeed/admin.mediaspeed.net/modules/frontend/views/skupine/index.tpl.php
Line: 1506
Error [Notice]: Undefined index: facebook_komentar
File: /home/mediaspeed/admin.mediaspeed.net/modules/frontend/views/skupine/index.tpl.php
Line: 1669
File: /home/mediaspeed/admin.mediaspeed.net/modules/frontend/views/skupine/index.tpl.php
Line: 1669