Občina Lendava in Galerija-Muzej Lendava sta v Mestni hiši pripravila novinarsko konferenco, ki je bila posvečena razstavi grafik špansko-katalonskega slikarja Joana Mirója in kulturi kot pomembnemu razvojnemu potencialu občine Lendava. Potem ko sta direktor Knjižnice Lendava, dr. Albert Halasz in programski vodja likovne dejavnosti v Galeriji-Muzej Lendava, Dubravko Baumgartner, predstavila aktualno v vrsti prestižnih razstav projektnega sklopa Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, razstavo stotih grafik izjemnega katalonskega umetnika Joana Mirója, je župan Lendave mag. Anton Balažek predstavil tudi potenciale in razvojno vizijo Lendave ter predstavil razloge, na podlagi katerih bi se lahko Lendava pričela že letos pripravljati na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025. Na novinarski konferenci je bil na povabilo župana prisoten tudi pisatelj in kulturnik Mitja Čander, ki je kot poznavalec področja prepoznal potenciale Lendave za ta zahtevni evropski kulturni projekt.
Razstava grafik slikarja, kiparja in grafika Joana Mirója je nadaljevanje izjemno plodovitega dela Galerije-Muzeja Lendava, ki že vrsto let sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji evropskega prostora. Plod tega sodelovanja so poleg letošnje razstave grafik Joana Mirója tudi pomembne razstave preteklih let, ki so nemalokrat odmevale v mednarodni strokovni in splošni javnosti: razstava Victorja Vasarelyja, Oskarja Kokoschke, Francoise Gilot, Alfonsa Muche, japonskih mojstrov erotičnih lesorezov Shunga, keramike znamenite madžarske manufakture Zsolnay, Rembrandta (sodelovanje z dunajskim Künstlerhausom), Francisca de Goye in razstava najslavnejšega likovnega umetnika 20. stoletja Pabla Picassa. Razstava grafičnih del Joana Mirója je nastala v sodelovanju lendavske galerije z bamberškim zbirateljem in mecenom Richardom H. Mayerjem. Lendavski kustosi so poskrbeli za slikovit izbor, ki zmore zadovoljiti slehernega ljubitelja likovne umetnosti. Razstava v Lendavi namreč prinaša na ogled pravcati spekter Mirójevih barvnih litografij (barvnih kamnotiskov), ki so nastajale od srede petdesetih let pa do umetnikove smrti leta 1983.