Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili komedijo Odhodi vlakov češkega ustvarjalca Petra Zelenke v prevodu Tatjane Jamnik. Predstavo sta odigrala Mojca Funkl in Primož Pirnat, prvo slovensko uprizoritev pa je režiral Primož Ekart.

Dramaturginja je bila Petra Pogorevc, pod kostumografijo in scenografijo se podpisuje Vasilija Fišer. Glasbo je spisal Davor Herceg.

O zgodbi

Jo in Stephen si obupno prizadevata rešiti zagato in preprečiti neljubo snidenje, čemur sledi kup komičnih zapletov in zmešnjav. K pisanju neskončno zabavne, a vendar tudi trpke komedije Odhodi vlakov je Zelenko spodbudila bulvarka Michaela Frayna Kitajci – enodejanka za dva igralca, ki z vratolomno hitrostjo s pomočjo treh vrat in s številnimi preoblekami prehajata iz vloge v vlogo in tako oblikujeta kar sedem likov (pet od njih se tudi dejansko pojavi na odru).

O avtorju
Zelenka pa se, tako kot Frayn v igri Hrup za odrom, ne posveča samo dogajanju na odru, ampak še posebej rad razkriva dogajanje za njim. Odhodi vlakov imajo sicer veliko situacijske komike, a določene nenavadnosti že od samega začetka nakazujejo, da se za vsem skupaj skriva še nekaj. Ko se po presenetljivem preobratu v drugem delu srečamo z Igralcem in Igralko, se s postopnim razkrivanjem podrobnosti pred nami razgrne še druga zgodba. Igralca uzremo razpetega med osebnimi težavami in umetnostjo, uzremo ga v precepu »zaslužiti za življenje« ali »ustvarjati visoko umetnost«. Pravzaprav uzremo slehernika, razdvojenega med delom in zasebnostjo, človeka, ki brezupno išče oporo in si prizadeva biti popoln v vseh vlogah, ki jih od njega terja življenje.